Katalog arheoloških lokacij v okolici Planine:
1. Grčarevec [Grčarevec / Planina]
Vrsta najdišča: Utrdba.
Lokacija: Jugozahodno od vrha Kališe (629 m n. v.) in po pobočju Grčarevskega vrha (630 m n. v.).
Obdobje: Pozna antika:
– Ostanki zapornega zidovja
– Sledovi nasipa
Viri: Premerstein in Rutar 1899, 14. Urleb 1971, 91.
Obravnava virov: Premerstein in Rutar samo omenjata rimsko zaporno utrdbo v Grčarevcu, ne podata pa natančne lokacije (Premerstein, Rutar 1899, 14). Ostanek nasipa je viden jugozahodno od vrha Kališe (629 m n. v.), ta se izgubi v skalovju proti Štrukljevcu. Podoben nasip pa poteka tudi po pobočju Grčarivskega vrha (630 m n. v.), vzporedno s staro cesto za Logatec, severovzhodno od cestarske hiše, nadaljevanja proti Srnjaku M. Urleb ni našla (Urleb 1971, 91).
2. Laze [Laze / Planina]
Vrsta najdišča: Utrdba.
Cesta.
Lokacija: Ni natančno podana.
Obdobje: Pozna antika:
– Zaporna utrdba
– Cesta
– Lončenina
Viri: Frelih 2003a, 20. Notranjska 1999, 141. Premerstein in Rutar 1899, 14.
Urleb 1983, 227.
Ljudsko izročilo: Zanimiva je legenda o izvoru imena vasi. Ime Laze naj bi nastalo od imena laz, to je jasa sredi gozda, kamor naj bi se umaknil roparski vitez iz gradu Rob pri Planini (na hribu Stari grad). Umaknil naj bi se na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Tam si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kakor gradu.
Obravnava virov: Že Premerstein in Rutar v Lazah omenjata rimsko zaporno utrdbo, ki je varovala rimsko cesto (Premerstein, Rutar 1899, 14). Slabo ohranjene ruševine zidu najdemo nad cesto med Dolenjim Logatcem in Lazami (Frelih 2003a, 20). Najdbe keramičnih posod dokazujejo poselitev že v rimski dobi, ni pa zabeleženo, kje je bila keramika najdena (Notranjska 1999, 141). Skozi naselje gre tudi domnevna rimska pot, katere trasa je ohranjena v smeri proti Logatcu (Notranjska 1999, 141). Ustno izročilo in arheološke ostaline nas opozarjajo, da je nekje na območju Laz ali Jakovice zagotovo stala manjša utrdba za nadzor stranske ceste čez Razdrto.
Vrsta najdišča: Utrdba.
Cesta.
Lokacija: Ni natančno podana.
Obdobje: Pozna antika:
– Zaporna utrdba
– Cesta
– Lončenina
Viri: Frelih 2003a, 20. Notranjska 1999, 141. Premerstein in Rutar 1899, 14.
Urleb 1983, 227.
Ljudsko izročilo: Zanimiva je legenda o izvoru imena vasi. Ime Laze naj bi nastalo od imena laz, to je jasa sredi gozda, kamor naj bi se umaknil roparski vitez iz gradu Rob pri Planini (na hribu Stari grad). Umaknil naj bi se na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Tam si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kakor gradu.
Obravnava virov: Že Premerstein in Rutar v Lazah omenjata rimsko zaporno utrdbo, ki je varovala rimsko cesto (Premerstein, Rutar 1899, 14). Slabo ohranjene ruševine zidu najdemo nad cesto med Dolenjim Logatcem in Lazami (Frelih 2003a, 20). Najdbe keramičnih posod dokazujejo poselitev že v rimski dobi, ni pa zabeleženo, kje je bila keramika najdena (Notranjska 1999, 141). Skozi naselje gre tudi domnevna rimska pot, katere trasa je ohranjena v smeri proti Logatcu (Notranjska 1999, 141). Ustno izročilo in arheološke ostaline nas opozarjajo, da je nekje na območju Laz ali Jakovice zagotovo stala manjša utrdba za nadzor stranske ceste čez Razdrto.
3. Mali grad [Planina / Planina]
Vrsta najdišča: Posamične najdbe.
Lokacija: Pri Malem gradu ali Ravbarjevem stolpu pri Planini.
Obdobje: Rimsko obdobje:
– Železna ost kopja in puščična ost (NM Postojna, inv. 424-425)
– Novci (Trajana, Galijena, Klavdija II.)
Viri: Kos 1988, 107. Urleb 1971, 97.
Ljudsko izročilo: Grad so domačini pred davnimi leti prvotno imenovali Stari grad. Stal je na nekakšnem polotoku, saj je bila struga Unice speljana tako, da je tekla okrog hriba. V stari strugi Unice naj bi bil zakopan tudi zaklad. J. Katern iz Planine je slišal, da stolp Malega gradu stoji na rimskih temeljih in da je šel od njega zid preko doline proti cesti, njegovo zidovje pa so porabili za gradnjo cest (Katern ?, 21-22). Današnjo Kačjo vas poleg gradu pa so prvotno imenovali Stara vas, ker naj bi v njej prebivali potomci grajskih hlapcev. Grad naj bi imel celo podzemski rov. Ustno izročilo govori, da: »…so se tukaj vršili hudi boji, na kar pričajo konjske in človeške kosti, konjske podkve nenavadne oblike, verige, puščice, zlomljene balestre, noži, helebarde. Pred leti naj bi vojvodinja Meklenburška nabrala za cel voz take ropotije, kar pa je končalo v požaru v Haasbergu.« (Katern ?, 23). Gospodarji Malega gradu so bili baroni Ravbarji in v zvezi z njimi poznamo številne legende.
Ogled terena (20. 11. 2004): Dostop je speljan iz zahodne strani. Na vrhu hriba je manjši plato in še ena terasa tik pod vrhom. Ravbarjev stolp leži na najvišjem predelu. Iz severne, vzhodne in južne strani je hrib zelo dobro zavarovan z naravnimi strminami. Od severozahodnega do severovzhodnega roba hriba so vidne sledi nasipa. Na severni in severozahodni strani hrib oklepa dolinica z značilnim ledinskim imenom Cvinger. Pod Hribom, na njivah v dolini Cvinger sem našla fragmente keramike iz mlajših obdobij.
Obravnava virov: Rimske temelje pod Malim gradom naj bi poleg ustnega izročila potrjevale tudi raziskave strokovnjakov, ki so ugotovili, da je kak meter spodnjega zidu pri stolpu rimski zid (Stopar 1991, 45). Zanimivo je, da arheologi o tem nič ne vedo. Na tem mestu naj bi J. Katern našel tudi nekaj železnih osti pilumov, ki jih je predal Notranjskemu muzeju v Postojni (Urleb 1971, 97). V Notranjskemu muzeju v Postojni pa hranijo ost kopja in puščično ost, pod oznako Planina in natančna najdiščna lokacija ni podana. Najdbi je muzeju daroval J. Katern iz Planine. Na podlagi tega podatka sem te najdbe locirala pod kataloško oznako Mali grad, saj rimske najdbe na Malem gradu omenja že Puschi (Puschi 1901, 387). J. Katern je zapisal, da so tukaj včasih našli konjske in človeške kosti, konjske podkve, verige, puščice, balestre, nože in helebarde (Katern ?, 23). Tu so bili najdeni tudi štirje rimski novci, ki datirajo v čas od konca 1. stoletja n. št. do konca 3. stoletja n. št. (Kos 1988, 107).
4. Planina [Planina / Planina]
Vrsta najdišča: Zaporni zid.
Lokacija: Ni natančno podana (skozi nekdanje gozdove Windischgraetza).
Obdobje: Rimsko obdobje:
– Ostanki zapornih zidov
Viri: Premerstein in Rutar 1899, 14.
Obravnava virov: Avtorja pri Planini samo omenjata rimske zaporne zidove, ki da jim je mogoče slediti skozi nekdanje gozdove kneza Windischgraetza v smeri Studeno – Hrušica tri ure daleč, vendar pa lokacija ni natančno podana (Premerstein, Rutar 1988, 12).
Vrsta najdišča: Posamične najdbe.
Lokacija: Pri Malem gradu ali Ravbarjevem stolpu pri Planini.
Obdobje: Rimsko obdobje:
– Železna ost kopja in puščična ost (NM Postojna, inv. 424-425)
– Novci (Trajana, Galijena, Klavdija II.)
Viri: Kos 1988, 107. Urleb 1971, 97.
Ljudsko izročilo: Grad so domačini pred davnimi leti prvotno imenovali Stari grad. Stal je na nekakšnem polotoku, saj je bila struga Unice speljana tako, da je tekla okrog hriba. V stari strugi Unice naj bi bil zakopan tudi zaklad. J. Katern iz Planine je slišal, da stolp Malega gradu stoji na rimskih temeljih in da je šel od njega zid preko doline proti cesti, njegovo zidovje pa so porabili za gradnjo cest (Katern ?, 21-22). Današnjo Kačjo vas poleg gradu pa so prvotno imenovali Stara vas, ker naj bi v njej prebivali potomci grajskih hlapcev. Grad naj bi imel celo podzemski rov. Ustno izročilo govori, da: »…so se tukaj vršili hudi boji, na kar pričajo konjske in človeške kosti, konjske podkve nenavadne oblike, verige, puščice, zlomljene balestre, noži, helebarde. Pred leti naj bi vojvodinja Meklenburška nabrala za cel voz take ropotije, kar pa je končalo v požaru v Haasbergu.« (Katern ?, 23). Gospodarji Malega gradu so bili baroni Ravbarji in v zvezi z njimi poznamo številne legende.
Ogled terena (20. 11. 2004): Dostop je speljan iz zahodne strani. Na vrhu hriba je manjši plato in še ena terasa tik pod vrhom. Ravbarjev stolp leži na najvišjem predelu. Iz severne, vzhodne in južne strani je hrib zelo dobro zavarovan z naravnimi strminami. Od severozahodnega do severovzhodnega roba hriba so vidne sledi nasipa. Na severni in severozahodni strani hrib oklepa dolinica z značilnim ledinskim imenom Cvinger. Pod Hribom, na njivah v dolini Cvinger sem našla fragmente keramike iz mlajših obdobij.
Obravnava virov: Rimske temelje pod Malim gradom naj bi poleg ustnega izročila potrjevale tudi raziskave strokovnjakov, ki so ugotovili, da je kak meter spodnjega zidu pri stolpu rimski zid (Stopar 1991, 45). Zanimivo je, da arheologi o tem nič ne vedo. Na tem mestu naj bi J. Katern našel tudi nekaj železnih osti pilumov, ki jih je predal Notranjskemu muzeju v Postojni (Urleb 1971, 97). V Notranjskemu muzeju v Postojni pa hranijo ost kopja in puščično ost, pod oznako Planina in natančna najdiščna lokacija ni podana. Najdbi je muzeju daroval J. Katern iz Planine. Na podlagi tega podatka sem te najdbe locirala pod kataloško oznako Mali grad, saj rimske najdbe na Malem gradu omenja že Puschi (Puschi 1901, 387). J. Katern je zapisal, da so tukaj včasih našli konjske in človeške kosti, konjske podkve, verige, puščice, balestre, nože in helebarde (Katern ?, 23). Tu so bili najdeni tudi štirje rimski novci, ki datirajo v čas od konca 1. stoletja n. št. do konca 3. stoletja n. št. (Kos 1988, 107).
4. Planina [Planina / Planina]
Vrsta najdišča: Zaporni zid.
Lokacija: Ni natančno podana (skozi nekdanje gozdove Windischgraetza).
Obdobje: Rimsko obdobje:
– Ostanki zapornih zidov
Viri: Premerstein in Rutar 1899, 14.
Obravnava virov: Avtorja pri Planini samo omenjata rimske zaporne zidove, ki da jim je mogoče slediti skozi nekdanje gozdove kneza Windischgraetza v smeri Studeno – Hrušica tri ure daleč, vendar pa lokacija ni natančno podana (Premerstein, Rutar 1988, 12).
5. Stari grad – Haasberg [Planina / Planina]
Vrsta najdišča: Gradišče.
Lokacija: V srednjeveških razvalinah na hribu Stari grad pri Planini.
Obdobje: a.) Prazgodovinsko gradišče / starejša železna doba:
– Poselitvene terase
– Svinčena in steklena jagoda
– Odlomek kovinskega predmeta
b.) Zgodnje rimsko obdobje:
– Oljenka
– Bronasta fibula s šarnirjem
– Novci (31 republikanskih novcev)
– Večbarvne stekleničke (NM Ljubljana, inv. R 2095)
c.) Rimsko obdobje:
– Orodje (železno teslo)
– Bronast zvonec
d.) Pozna antika:
– Fragmenti keramike
– Novec (Konstantin II. ~ 384-351)
e.) Novi vek:
– Okrogla bronasta ploščica
Viri: Hitzinger 1854, 93. Istenič, Trampuž Orel in Stare 1997, 254. Šašel 1975, 157. Šemrov 1998, 131-132. Šemrov 2004, 85.
Ljudsko izročilo: Na hribu Stari grad je bil po legendi grad imenovan Rob, ki je bil obdan z nasipom in precej debelim obzidjem. Od gradu do Unške koliševke naj bi bil speljan tudi skrivni rov. Vitez, ki je živel na gradu naj bi se udeležil križarskih vojn. Njegov sin pa je živel dalje na gradu Rob od cestnega ropa. Oglejski patriarh Bertold (1182-1251) ga je posvaril, ker so prihajale v Oglej pritožbe zaradi njegovega početja. Kakor je videti se za svarilo ni dosti brigal, ker ga je naslednje leto patriarh Bertold izobčil. Vitez je moral grad zapustiti. Umaknil se je na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Nastal je takozvani laz. Tam si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kakor gradu. Od tega še zdaj stoji Krajnerjeva hiša, po domače Lekanova. Vitez pa je še dalje ropal in kaj se je zgodilo potem ni znano. Vas Laze so tako nastale od imena laz (Katern ?, 28). Stari Planinski grad so po mnenju tamkajšnjih prebivalcev sezidali Huni (Šmitek 1998, 171).
Ogled terena (12. 04. 2003): Na vrhu hriba se še lepo vidijo ostanki srednjeveškega gradu, skritega pod koreninami večjih dreves in nizkim grmičevjem. Tik pod vrhom, na vzhodni strani hriba, pa sta ohranjeni dve široki terasi. Pri terenskem pregledu nisem našla keramike.
Obravnava virov: Glede na zgodaj podane najdbe smemo na hribu, pod srednjeveškimi ruševinami zagotovo pričakovati zgodnje rimskodobno gradišče. V bližini odkrito zgodnje rimskodobno in poznoantično grobišče na vzhodnem vznožju hriba (kataloška oznaka Vznožje Starega gradu) pa morda nakazuje tudi na poznoantično poselitev. To bi lahko potrjevale tudi pri ogledu hriba najdene črepinje, ki jih še najlažje pripišemo poznoantičnemu obdobju (Ciglenečki 1985, 269).
Vrsta najdišča: Gradišče.
Lokacija: V srednjeveških razvalinah na hribu Stari grad pri Planini.
Obdobje: a.) Prazgodovinsko gradišče / starejša železna doba:
– Poselitvene terase
– Svinčena in steklena jagoda
– Odlomek kovinskega predmeta
b.) Zgodnje rimsko obdobje:
– Oljenka
– Bronasta fibula s šarnirjem
– Novci (31 republikanskih novcev)
– Večbarvne stekleničke (NM Ljubljana, inv. R 2095)
c.) Rimsko obdobje:
– Orodje (železno teslo)
– Bronast zvonec
d.) Pozna antika:
– Fragmenti keramike
– Novec (Konstantin II. ~ 384-351)
e.) Novi vek:
– Okrogla bronasta ploščica
Viri: Hitzinger 1854, 93. Istenič, Trampuž Orel in Stare 1997, 254. Šašel 1975, 157. Šemrov 1998, 131-132. Šemrov 2004, 85.
Ljudsko izročilo: Na hribu Stari grad je bil po legendi grad imenovan Rob, ki je bil obdan z nasipom in precej debelim obzidjem. Od gradu do Unške koliševke naj bi bil speljan tudi skrivni rov. Vitez, ki je živel na gradu naj bi se udeležil križarskih vojn. Njegov sin pa je živel dalje na gradu Rob od cestnega ropa. Oglejski patriarh Bertold (1182-1251) ga je posvaril, ker so prihajale v Oglej pritožbe zaradi njegovega početja. Kakor je videti se za svarilo ni dosti brigal, ker ga je naslednje leto patriarh Bertold izobčil. Vitez je moral grad zapustiti. Umaknil se je na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Nastal je takozvani laz. Tam si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kakor gradu. Od tega še zdaj stoji Krajnerjeva hiša, po domače Lekanova. Vitez pa je še dalje ropal in kaj se je zgodilo potem ni znano. Vas Laze so tako nastale od imena laz (Katern ?, 28). Stari Planinski grad so po mnenju tamkajšnjih prebivalcev sezidali Huni (Šmitek 1998, 171).
Ogled terena (12. 04. 2003): Na vrhu hriba se še lepo vidijo ostanki srednjeveškega gradu, skritega pod koreninami večjih dreves in nizkim grmičevjem. Tik pod vrhom, na vzhodni strani hriba, pa sta ohranjeni dve široki terasi. Pri terenskem pregledu nisem našla keramike.
Obravnava virov: Glede na zgodaj podane najdbe smemo na hribu, pod srednjeveškimi ruševinami zagotovo pričakovati zgodnje rimskodobno gradišče. V bližini odkrito zgodnje rimskodobno in poznoantično grobišče na vzhodnem vznožju hriba (kataloška oznaka Vznožje Starega gradu) pa morda nakazuje tudi na poznoantično poselitev. To bi lahko potrjevale tudi pri ogledu hriba najdene črepinje, ki jih še najlažje pripišemo poznoantičnemu obdobju (Ciglenečki 1985, 269).
6. Vznožje Starega gradu [Unec / Rakek]
Vrsta najdišča: Grobišče.
Lokacija: Na vzhodnem vznožju hriba imenovanega Stari grad.
Obdobje: Zgodnje rimsko obdobje in pozna antika:
– 52 grobov (20 žganih in 32 skeletnih)
– Nakit (srebrna verižica in zapestnica, srebrni prstan, fibula s
čebuličastimi zaključki, uhani)
– Stekleni predmeti (steklenica, kozarec, balzamarji in lakrimarji)
– Orodje
– Oljenke
– Terra sigilata in ostala keramika
– Novci (od 1. stoletja do konca 4. stoletja)
Viri: Kos in Šemrov 1995, 119-123. Vičič in Schein 1986, 102. Urleb 1975, 161. Urleb 1981, 191.
Obravnava virov: Na pobočju Starega gradu so pred leti domačini odkopali več grobov in rimskodobnih predmetov (Urleb1981, 191). Pri gradnji stanovanjskega poslopja na vznožju Starega gradu so bili odkriti posamezni grobovi, zato so leta 1986 izvedli manjše zaščitno izkopavanje. Odkrili so bogato rimskodobno grobišče, ki sodi v čas od 1. stoletja n. št. do konca 4. stoletja n. št.. Po mnenju B. Vičiča in T. Scheina je treba pripadajočo naselbino iskati v dolini ob cesti, ne pa na vrhu Starega gradu (Vičič in Schein 1986, 101). S tem se sama ne strinjam in mislim, da je odkrito grobišče verjetno pripadalo ravno gradišču na Starem gradu, ker vemo, da so prebivalci Starega gradu svoje umrle morali pokopati ravno v bližino omenjenega hriba.
Vrsta najdišča: Grobišče.
Lokacija: Na vzhodnem vznožju hriba imenovanega Stari grad.
Obdobje: Zgodnje rimsko obdobje in pozna antika:
– 52 grobov (20 žganih in 32 skeletnih)
– Nakit (srebrna verižica in zapestnica, srebrni prstan, fibula s
čebuličastimi zaključki, uhani)
– Stekleni predmeti (steklenica, kozarec, balzamarji in lakrimarji)
– Orodje
– Oljenke
– Terra sigilata in ostala keramika
– Novci (od 1. stoletja do konca 4. stoletja)
Viri: Kos in Šemrov 1995, 119-123. Vičič in Schein 1986, 102. Urleb 1975, 161. Urleb 1981, 191.
Obravnava virov: Na pobočju Starega gradu so pred leti domačini odkopali več grobov in rimskodobnih predmetov (Urleb1981, 191). Pri gradnji stanovanjskega poslopja na vznožju Starega gradu so bili odkriti posamezni grobovi, zato so leta 1986 izvedli manjše zaščitno izkopavanje. Odkrili so bogato rimskodobno grobišče, ki sodi v čas od 1. stoletja n. št. do konca 4. stoletja n. št.. Po mnenju B. Vičiča in T. Scheina je treba pripadajočo naselbino iskati v dolini ob cesti, ne pa na vrhu Starega gradu (Vičič in Schein 1986, 101). S tem se sama ne strinjam in mislim, da je odkrito grobišče verjetno pripadalo ravno gradišču na Starem gradu, ker vemo, da so prebivalci Starega gradu svoje umrle morali pokopati ravno v bližino omenjenega hriba.