Velikost: 1600 ha. Po Planinskem polju teče reka Unica, ki daje polju značilno obliko zaradi svojega meandriranja. Unica, ki je znana tudi kot reka sedmerih imen, kot prava kraška reka ponikne v S kotu Planinskega polja. Tam je razširjen sistem kraških požiralnikov in jam, ki pa niso tako znane kot je Planinska. Ob večjih deževjih ponori ne zmorejo požirati vse vode, zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto in trajajo nekaj dni do nekaj tednov. Naselja Planina, Laze, Jakovica, nekaj manjših zaselkov in kmetijske površine so odmaknjeni na rob polja oziroma na Jakovski grič, kjer jih poplave ne dosegajo. Jama leži v diagonalno nasprotnem kotu, pod planinskimi serpentinami. Povezana je s Postojnsko jamo, njena največja znamenitost je ta, da se v njej podzemno združita tokova dveh rek: Pivke s postojnske strani in Raka s cerkniške strani. Reka Unica je znana predvsem številnim ribičem, tako domačim, kot tujim, saj v njej živijo številne ribe, med katerimi so najbolj znane lipan in postrv. Del reke izvira v Planinski jami, del pa v Malnih pod imenom Malenščica. Kasneje se oba toka združita in se več kot osem kilometrov vijeta po polju kot reka Unica.

Planinsko polje je pomembno gnezdišče travniških vrst ptic. Tip travnikov je pogojen z lego, obsegom poplav in načinom gospodarjenja. Močvirni in vlažni travniki ležijo na poplavni ravnici. Tu lahko vsako leto naštejemo 30 pojočih koscev, ki so razpršeni po celem polju. Obicajno se zadržujejo po nižjih kotanjah, ki so dovolj mokre, da jih kosijo pozno ali pa sploh ne. Ti travniki nudijo ustrezne življenjske pogoje tudi prepelicam repaljščicam in poljskim škrjancem. Do nedavnega je bilo Planinsko polje tudi eno od zadnji znanih gnezdišč kozice v Sloveniji. Razgibani bregovi reke Unice so v naravnem stanju. 0b gornjem toku gnezdijo sive pastirice, povodni kosi ter vodomci, ki lahko še vedno najdejo ustrezne ilovnate bregove, kjer si skopljejo gnezdilne rove. V spodnjem toku se Unica umiri in v velikih meandrih tvori varna zaklonjena mesta, kjer gnezdijo mali ponirki, mlakarice, reglje in zelenonoge tukalice. številne mejice In žive meje med travniki nudijo gnezdišča rumenim in velikim strnadom, rjavim srakoperjem ter rjavi, vrtni in pisani penici. Prisotni sta še pivka in vijeglavka. Občasno se na Planinskem polju zadržuje tudi orel belorepec.
Planinsko polje leži na t.i. Postojnskih vratih, zato je odlično počivališče za seleče se ptice. Tu se ustavljajo bela in črna štorklja, bobnarica, siva, velika in mala bela čaplja ter številne race in pobrežniki, ki v poplavljenih plitvinah najdejo obilico hrane.

V Preteklosti načrtovani posegi za akumulacijo in energetsko izrabo reke Unice so k sreči dokončno zavrnjeni. Celotno območje Planinskega polja je v zasebni lasti, zato je osnovna in tradicionalna raba območja kmetijstvo. Slabo donosne poplavne travnike kmetje običajno kosijo enkrat letno in sicer poleti. Za povečevanje donosnosti travnikov poskušajo nekateri lastniki zemljišča izsuševati in gnojiti. Gornji tok reke Unice je ena najbolj priljubljenih ribolovnih voda pri nas. Preštevilni ribici lahko ogrožajo gnezdece vodne ptice. Za varstvo narave in ptic je problematičen tudi prevelik razmah raznih športnih in rekreativnih aktivnosti, množičen obisk z motornimi vozill ter hoja in spuščanje psov po travnikih.
JZ del polja je krajinski park. V mejah nastajajočega Regijskega Parka Snežnik je vključeno celotno obmocje Planinskega polja s predvidenim strožjim naravovarstvenim režimom.

Naselja, kjer je mogoč dostop in parkiranje avtomobilov, so zaradi poplav razporejena na obrobju polja. Čez samo Planinsko polje vodita dve cesti, Ostale poti po polju za vožnjo z avtom niso primerne, pač pa so odlične sprehajalne poti med obsežnejšimi vlažnimi in močvirnimi travniki, ki v poletnih mesecih žarijo v obilju travniških cvetic. Tu lahko kar s poti poslušamo kosce, prepelice in druge travniške ptice. Če hocemo srečati povodnega kosa, sive pastirice in vodomca, nam bo to najhitreje uspelo pri izviru pred Planinsko jamo, pri Malnih in pri graščini Haasberg. Izven označenih poti ne bomo hodili, razen v zimskem času. Preveč bi vznemirjali ptice in kmetom pohodili travo.

Grad:

V srednjem veku so grajski gospodje zgradili grad, ki je imel več imen. Pojavlja se kot Alben, zaradi gospodov Albenških, pa kot Haasberg, kar pomeni Zajčja gora in kot Stari grad. Prvič pa je omenjen leta 1295 kot grad Unec. Po izumrlih Albenih, jih na gradu zamenjajo goriški grofje Gallenbergi in Haasbergi, kasneje pa še celjski Eggenbergi. Leta 1511 je Kranjsko prizadel potres, ki je dodobra razmajal tudi Stari grad na vrhu hriba.

Slovenija:

Slovenija je dobro poznana po vrhunskih storitvah, ki jih nudijo hoteli in restavracije, kot tudi po številnih zabavnih prireditvah, zlasti po čudovitih igralnicah. Vsekakor pa, kadar ne uživate v razburljivih trenutkih igranja pokra, v igralnicah ali na spletu na partypoker slovenian, obstaja kar nekaj drugih čudovitih naravnih znamenitosti, ki jih lahko obiščete. Ene izmed najlepših je mogoče najti v Planini.