Planinska jama – urnik in kontakt

Vhod v paradiž: NI MOŽEN

Organizirani pohodi po Planinskem polju in v Planinsko jamo

Organiziramo vodene pohode po Planinskem polju in v Planinsko jamo.  Pot je nezahtevna, primerna tudi za družine in starejše.  Dolžina poti okrog 6km, čas 3-4 ure.

Informacije:
Sabina Jakimov
Tel. 040 653 036

Dan odprtih vrat – nedelja 3. aprila 2022 – obvezna predhodna najava

DAN ODPRTIH VRAT PLANINSKE JAME
Jamarsko društvo Planina vabi v nedeljo, 3. aprila 2022 na otvoritev jamarske sezone in brezplačen voden enourni ogled Planinske jame.
Obisk jame bo možen ob 12.00, 14.00 in 16.00.

V primeru slabega vremena brezplačen ogled jame odpade, možen pa bo voden ogled z vstopnino.

Število mest je omejeno, zato je za ogled obvezna predhodna prijava na e-naslov planinskajama@gmail.com. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca 2022, oziroma do zapolnitve prostih mest. Ob prijavi vas lepo prosimo, da navedete število oseb in željeno uro ogleda jame.

Za obisk priporočamo dolge hlače, dolge rokave, tople nogavice ter primerno obutev. Poleg tega obiskovalce naprošamo naj prinesejo s seboj svoje svetilke.
Zbirno mesto bo pri info točki na parkirišču pod Ravbarjevim stolpom.

Letos bo poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo.

Kot vsako leto pa bomo več kot veseli prostovoljnih prispevkov za nakup jamarske opreme.

Vodeni ogledi Planinske jame bodo potekali v vsakem vremenu.

Več o Planinski jami si lahko preberete na spodnji povezavi:
https://www.visit-postojna.si/si/kaj-videti/cudovito-planinsko-polje/planinska-jama

Več informacij: Jamarsko društvo Planina
M: +386 (0)41 304 588
——————————————————————————
VODEN SPREHOD PO PLANINSKEM POLJU
V nedeljo, 3. aprila 2022 pa vas vabimo tudi na dva brezplačna vodena sprehoda po Planinskem polju z lokalno turistično vodnico Sabino Jakimov.

Sprehoda bosta ob 11.00 in 14.00, vsak bo trajal približno dve uri.

Turistična vodnica vam po povedala več o rastlinskem in živalskem svetu Planinskega polja, njegovih vodah in gradovih ter bogati zgodovini furmanskega naselja Planina.

Število mest je omejeno, zato je obvezna predhodna prijava na e-naslov: sabinajakimov@gmail.com. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca 2022, oziroma do zapolnitve prostih mest. Ob prijavi vas lepo prosimo, da navedete število oseb in željeno uro sprehoda.

Priporočamo lahko terensko obutev ter vremenu primerna oblačila, zaščito pred klopi in soncem ter pijačo za osvežitev med hojo.

Zbirno mesto bo pri info točki na parkirišču pod Ravbarjevim stolpom.

V primeru slabega vremena se vodenji prestavita na nadomestni datum, ki bo sporočen naknadno.

Več informacij: Sabina Jakimov
M: +386 (0)40 653 036
——————————————————————————
VODENA KOLESARSKA TURA PO PLANINSKEM POLJU
V nedeljo, 3. aprila 2022 pa vas vabimo tudi na dve brezplačni vodeni kolesarski turi po čudovitem Planinskem polju in okolici.

Na kolesarjenju z lokalnima in licenciranima kolesarskima vodnikoma iz Bike Slovenia boste spoznali zgodbo o vodi na kraškem svetu.

Brezplačni vodeni kolesarski turi bosta v potekali ob 11.00 in 13.30, vsaka bo trajala približno dve uri.

Število mest je omejeno, zato je obvezna predhodna prijava na e-naslov: info@bikeslovenia.si ali na telefonsko številko 041 208 387 (Tomaž).

Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca 2022, oziroma do zapolnitve prostih mest. Ob prijavi vas lepo prosimo, da navedete število oseb in željeno uro kolesarske ture.

Kolesarska tura ni zahtevna in je primerna tudi za družine z otroki, ki so starejši od 10 let in/ali imajo kolesarski izpit.

Kolesarska čelada je obvezna za vse udeležence!

Zbirno mesto bo pri info točki na parkirišču pod Ravbarjevim stolpom.

V primeru slabega vremena se vodeni kolesarski turi prestavita na nadomestni datum, ki bo sporočen naknadno.

Več informacij: Tomaž Penko, Bike Slovenia
M: +386 (0)41 208 387
——————————————————————————
UKREPI ZA OMEJEVANJE ŠIRITEV KORONA VIRUSA
Vse obiskovalce prosimo, da upoštevajo primerno medosebno razdaljo, da so pozorni na higieno kašlja in na pravilno umivanje in razkuževanje rok. Aktivnosti se udeležite le, če ste popolnoma zdravi.

SPLOŠNE INFORMACIJE O DOGODKU
TIC Galerija
M: +386 (0)40 122 318
E: ticgalerija@zavod-znanje.si

Predstavitev Planinske jame (film)

Oglejte si kratki predstavitveni film o planinski jami!
Za ogled filma kliknite na zgornji naslov ali na povezavo več.

urnik, kontakt in cenik obiska planinske jame

Odprtje jamarsko turistične sezone 2017

Opis ogleda Planinske jame

Ko zavijemo od obnovljenega Malograjskega stolpa pri Planini v zatrepno dolino, nad katero se je bocil nekdanji jamski svod, prečkamo unico po lesenem hodniku ob rakah, ki vodijo vodo na osamljeno žago. Pred nami se odpira obokana votlina pod visoko navpicno steno. Voda se vali čez širok jez in bučanje Unice nas spremlja, ko vstopamo v temno kraško podzemlje. Po nekaj desetih metrih hoje po jami se ozremo nazaj na edinstven motiv, v mirni vodni gladini se zrcali vhodni obok s sivimi stenami, zelenjem in modrino neba v ozadju. Oko se le pocasi privaja na temo in zato zija pred nami praznina, ko tipaje stopamo po prvem mostu cez podzemeljsko Unico. Onkraj mostu se pot strmo vzpenja v Visoko dvorano in le mocna luc seže 70 m visoko do stropa, sicer pa vidimo le pot pod nogami in slišimo bucanje vode v strugi. Malo pred Sotocjem se strop glavnega rova zniža in pot zavije v kratek umetni rov, ki nas privede do zacetka Pivškega rokava. Po mostu cez sotesko Pivke dosežemo razgledišce na sotocju. V daljavi slišimo bucanje podzemeljskega Raka, ki pada cez 5 m visok slap predno se zlije v Pivko. Do tu si lahko ogledamo jamo le z dobro lučjo, dalje pa potrebujemo tudi colne in drugo jamarsko opremo.

Rakov rokav je v zacetnem delu prostoren in visok, po dnu pa prevladuje podorno skalovje, cez katero se v brzicah vali podzemeljski Rak. Šele globlje v notranjosti so mirna jezera, ki jih locijo pragovi iz proda in podornih skal. Ob stenah je nekaj zanimivejših kapniških oblik, kot so Samotar in Dvojcka, ob bregovih jezer pa so ponekod cez meter visoke sipine krhkih hišic drobnih jamskih polžev. Skalne stene so do gladine visokih voda obložene s crno mangansko prevleko, višje pa so okrašene z belo in rumenkasto sigo in kapniki. Strop sega v Rakovem rokavu celo ob suši na vec mestih skoraj do vode, ob visoki vodi nastanejo tam neprehodni sifoni, sicer pa je rov do 10 m širok in prav toliko visok. V drugem delu je Rakov rokav nekaj ožji, zato pa toliko višji in v Pisanem kanalu je voda celo globoka do 12 m.

Uvod v Planinsko jamo

V južnem kotu Planinskega polja se odpira pod visoko prepadno steno na kraju izrazite zatrepne doline slikovit vhod v eno najzanimivejših in največjih vodnih jam v Sloveniji. Planinska jama se odlikuje z velikimi podzemeljskimi dvoranami, številnimi jezeri, lepimi kapniki in sotočjem dveh podzemeljskih rek. Iz nje priteka ob dežju Unica, ki zbira vodo iz Postojnske kotline, iz Javornikov in Rakove doline ter iz cerkniškega in Loškega polja. Ob suši teče iz jame le majhen potok, pretežni del Unice izvira tedaj v bljižnjih Malnih.Skupna dolžina vseh raziskanih rovov v Planinski jami znaša že 6000 m. Za 20 m širokim in 8 m visokim vhodom se glavni rov razširi do 40 m, strop pa se dvigne tudi 70 m visoko. Po 500 m se enotni vodni rov razdeli v dva rokava. Iz 2000 m dolgega Pivškega rokava priteka Pivka, ki ponika pri Postojni; po 2500 m dolgem vzhodnem ali Rakovem rokavu pa se pretakajo vode iz Rakove doline in Javornikov. Na kraju obeh rokavov sta globoka sifona in do njih je mogoče priti s primerno jamarsko opremo in izurjenosjo le ob nizki vodi. Ob visoki vodi ovira vožnjo s čolnom, zlasti po Pivškem rokavu močan tok. Rakov rokav pa je na več mestih do stropa zalit. Poleg vodnih rovov je v Planinski jami nekaj suhih stranskih rovov, ki pripadajo starejšim razvojnim fazam jamskega sistema na pritočni strani Planinskega polja.

Raziskovanje Planinske jame spada v klasično dobo odkrivanja kraškega podzemlja. Med najstarejše pisce, ki omenjajo Planinsko jamo, spadajo J. V. Valvasor (1689), F. A. Steinberg (1761) in T. Gruber (1781). Prvi pomembnejši raziskovalec jame je bil planinski kaplan Anton Urbas, ki je leta 1848 prodrl skupaj z domačini še onkraj sotočja v oba rokava. Za njim je raziskoval in opisal Planinsko jamo A. Schmidl (1854) in s pomočjo jamskega inženirja J. Rudolfa iz Idrije izmeril ves Pivški rokav ter pretežni del Rakovega rokava. Ta del Planinske jame je pozneje raziskoval W. Putick (1889), o njegovih odkritjih pa je pisal tudi znameniti francoski jamoslovec E. A. Martel (1894). Rakov rokav je po raziskavah v tem stoletju postal zagonetka, dokler niso bile pojasnjene napake prvih merilcev. Na podlagi geodetskih meritev in raziskav leta 1969 smo ugotovili, da je še najbolj natančen načrt napravil Ivan Michler (1955), ki je tudi prvi odkril v Rakovem rokavu podzemeljsko bifurkacijo. Nekako sredi tega rokava je opazil, da voda odteka v notranjost jame in ne proti izhodu kot navadno ob visoki vodi. Z barvanjem je nato dokazal, da odteka voda iz Skrivnostnega jezera na kraju Rakovega rokava v izvire v Malnih. Poznejše raziskave vodnih razmer so pokazale, da se tod mešajo toplejše vode iz Cerkniškega polja s hladnejšimi vodami, ki pritekajo izpod Javornikov. Potapljači so v Skrivnostnem jeteku odkrili 25 m globok pritočni kanal javorniških voda, medtem ko nadaljevanja jame v smeri proti Rakovem Škocjanu še niso odkrili (P. Krivic, A. Praprotnik 1973). V pivškem rokavu so že večkrat skušali preplavati sklepni sifon, vendar jim doslej še ni uspelo. V zadnjih desetletjih so bili odkriti in izmerjeni tudi manjši stranski rovi, kot so Rudolfov rov z zanimivimi ilovnatimi naplavninami, Rov mrtvih netopirjev, Mrtvaški in Katernov rov ter del Tihe jame. Razen dostopnih suhih in vodnih rovov so za jamoslovce zanimive najrazličnejše naplavine, ki so jih odlagali ter prelagali vodni tokovi in kapnica. Prav po ostankih pestrih naplavin v različnih delih jame je mogoče slediti zakonitosti nastajanja in preoblikovanja tega kraškega podzemlja skozi dolga tisočletja zemeljske zgodovine. Planinska jama je zanimiva tudi za biologe, saj v njej živi vrsta jamskih živali, med katerimi je človeška ribica najbolj znamenita.