Ko zavijemo od obnovljenega Malograjskega stolpa pri Planini v zatrepno dolino, nad katero se je bocil nekdanji jamski svod, prečkamo unico po lesenem hodniku ob rakah, ki vodijo vodo na osamljeno žago. Pred nami se odpira obokana votlina pod visoko navpicno steno. Voda se vali čez širok jez in bučanje Unice nas spremlja, ko vstopamo v temno kraško podzemlje. Po nekaj desetih metrih hoje po jami se ozremo nazaj na edinstven motiv, v mirni vodni gladini se zrcali vhodni obok s sivimi stenami, zelenjem in modrino neba v ozadju. Oko se le pocasi privaja na temo in zato zija pred nami praznina, ko tipaje stopamo po prvem mostu cez podzemeljsko Unico. Onkraj mostu se pot strmo vzpenja v Visoko dvorano in le mocna luc seže 70 m visoko do stropa, sicer pa vidimo le pot pod nogami in slišimo bucanje vode v strugi. Malo pred Sotocjem se strop glavnega rova zniža in pot zavije v kratek umetni rov, ki nas privede do zacetka Pivškega rokava. Po mostu cez sotesko Pivke dosežemo razgledišce na sotocju. V daljavi slišimo bucanje podzemeljskega Raka, ki pada cez 5 m visok slap predno se zlije v Pivko. Do tu si lahko ogledamo jamo le z dobro lučjo, dalje pa potrebujemo tudi colne in drugo jamarsko opremo.

Rakov rokav je v zacetnem delu prostoren in visok, po dnu pa prevladuje podorno skalovje, cez katero se v brzicah vali podzemeljski Rak. Šele globlje v notranjosti so mirna jezera, ki jih locijo pragovi iz proda in podornih skal. Ob stenah je nekaj zanimivejših kapniških oblik, kot so Samotar in Dvojcka, ob bregovih jezer pa so ponekod cez meter visoke sipine krhkih hišic drobnih jamskih polžev. Skalne stene so do gladine visokih voda obložene s crno mangansko prevleko, višje pa so okrašene z belo in rumenkasto sigo in kapniki. Strop sega v Rakovem rokavu celo ob suši na vec mestih skoraj do vode, ob visoki vodi nastanejo tam neprehodni sifoni, sicer pa je rov do 10 m širok in prav toliko visok. V drugem delu je Rakov rokav nekaj ožji, zato pa toliko višji in v Pisanem kanalu je voda celo globoka do 12 m.