Za vsakdanjo šolo bilo je:
godnih – dečkov leta 1880 121, leta 1889 92
godnih – deklic leta 1880 110, leta 1889 120
obiskujočih – dečkov leta 1880 108, leta 1889 89
obiskujočih – deklic leta 1880 103, leta 1889 112
godnih – dečkov leta 1880 25, leta 1889 30
godnih – deklic leta 1880 25, leta 1889 15
obiskujočih – dečkov leta 1880 25, leta 1889 29
obiskujočih – deklic leta 1880 25, leta 1889 15
Župljanska 1771. leta sezidana cerkev posvečena je sveti Margareti ter ima še podruznice sv. Roka v Gorenji Planini, sv. Mihaela v Jakovici, sv. Luka v Grčarevci, romansko cerkev Matere Božje na Planinski gori, pred kakimi sto leti opuščeno pa leta 1885 zopet v novo sezidano cerkev sv. Duha in kapele sv. Križana pokopališči, sv. Antona v gradu Haasberg, sv. Križa (knez Windischgrätzevrodbinski zerf) v gozdu poleg grajščine in Matere Božje v Jakovici. V prejšnjih časih je stala ta kraj pokopališča tudi še cerkvica sv. Magdalene, onkraj Lipelj cerkvica sv Jederti in na Gori (sedanja hišica poleg cerkve) pa kapela sv. Ane.– Ljudstvo pripoveduje, da je cerkev na planinski gori sezidal grajščak, katerije na lovu v gozdu zgubivši se obljubil, ako srečno pride iz goščave, sezidati na onem mestu cerkev v čast Materi božji.
Solska in ob jednem zupljanska obcina obsega 286 hisnih stevilk z 2397prebivalci. Stanujejo pa razun Planincev v Lipljah (12 hisnih stevilk in 51prebivalcev), Lazah (53 hisnih stevilk in 351 prebivalcev), Jakovici (19 hisnihstevilk in 146 prebivalcev) in Grcarevci (24 hisnih stevilk in 203 prebivalci).K politicni obcini pa se pristevajo razun ze omenjenih krajev tudi Unec (97hisnih stevilk in 794 prebivalcev), Rakek (91 hisnih stevilk in 981prebivalcev), Slivnice (16 hisnih stevilk in 129 prebivalcev) in Ivanje Selo (46hisnih stevilk in 358 prebivalcev).
Planinski trg bil je do leta 1875 tudi sedez okrajne gosposke, a po preselitviv Logatec ostalo je tu le še zupanstvo, zendarmerija in posta.Z dobro pitno vodo je tukajsna okolica v obili meri preskrbljena, kajti pod Malim – sedaj Starim – Gradom prisumi iz mogocne in s krasnimi kapniki okincanePlaninske jame reka Unec, katera se potem v podobi velikanske crke S po dolinimed zelenimi senozeti vijoc in se potoke Malensico, Skratovko, Zabjek in večbistrih studencev privzemajoc pozgublja pod Jakovico v neznani podzemni svet.Odkar je zaradi voznje po zeleznici (leta 1857) zasluzek na cesti popolnomaizginil, peca se tukajsnje prebivalstvo s kmetijstvom in zivinorejo, a zbogpiclih pridelkov in malih zemljisc vecinoma le skromno zivi.
Ker je sola že precej stara in ker je tukajsnje prebivalstvo v prejsnjih dobrihčasih imelo s ptujci in gospodo mnogo posla, je tudi vsaj za potrebo izobrazenoin vecinoma citanja in pisanja zmozno. Bolj izobrazeni trzani govore polegmaternega jezika nemski in nekateri tudi laski.
Planina, v starodavnih casih tudi Alben – po Rimljanih Albia – imenovana, je zetako star trg. Z močnim obzidjem sicer ni bil nikoli obdan, a obdajalo ga je odnekdaj naravno zidovje – s temnimi gozdi porasceno gorovje, po katerem se jebrezskrbno drvilo obilno medvedov, volkov, divjih prasicev, jelenov in druzihtacih samotnih prebivalcev. Kdo da je bil ustanovitelj in prvi gospodar tegatrga, se ne ve. Enako tudi niso znani posestniki Planinskega trga preddvanajstim stoletjem, gotovo pa so bili lastniki bliznje grajscine Haasberg tudigospodarji trga.
Vrh 704 m visocega Hassberga se je namrec ze v srednjem veku vzdigoval trden invelik grad jednacega imena, a ob Planinskej jami na mali visini pa Mali grad(Kleinhäusel).
Zakaj in kdaj da se je stari Haasberg zapustil, ni znano; brz ko ne je bilavisina in strmina temu vzrok. Enako se tudi ne ve, kdaj da je bil zidan novigrad. V letu 1509 bil je grad zelo poskodovan po potresu. Obsirno zidovje pa šedandanes prica o mogocnosti nekdanjih gospodarjev Haasbergerjev, Osterberg pl.Gallenberzanov (1150), grofov Goriskih (1305) in grofov Celjskih. Po smrtizadnjega Celjskega grofa (9./11. 1456) pripadel je Haasberg Avstriskej cesarskejhisi, katera ga je raznim gospodom se do leta 1689 v najem dajala. Leta 1540imel ga je v najem vitez Nikolaj Rauber, leta 1593 pa Jurij Einkührn, deželnioskrbnik Kranjski. Za časa Valvasorja imel je ta grad Janez Seyfried knezEggenberg, dezelni glavar Kranjski. Ob času cesarja Jozefa II. dobil je Haasbergv last Cobenzl, potem grof Coronini, kateri pa ga je leta 1874 prodal knezuWeriand Windischgraetz-u.
V stirinajstem stoletji, za vlade bratov Albrechta in Leopolda, je pri naskokutega gradu oblezalo mnogo mescanov Ljubljanskih.Meseca septembra in oktobra leta 1660 je cesar Leopold I. v Gorico in iz Goricepotovaje v Haasbergu prenoceval.
Okrogli in okolo dvesto let brez strehe vsem vremenskim nezgodam klubujoci stolpMalega gradu pa kaže kraj, kjer so nekdaj gospodje Neuhaus stavili mocno zidovjein kjer so pozneje gospodovali Hallerji in mogocni Rauberji. Izmed poslednjih jeosobito omeniti Gasperja in Erazma. Prvi je namrec unicil zadnjega Kranjskegaropnega viteza Erazma Predjamskega leta 1485, drugi se je pa dne 11. julija 1518iz Gorenje Planine v Malne jahaje raz konja padsi na mec nabodel ter na mestumrtev oblezal. Na mestu, kjer je vitez ponesrecil, postavili so kapelo, tamobesili njegov grb in napravili napis: »Leta 1518, dne 11. julija ob 3. uripopoldan je tu umrl plem. Gosp. Erazem Rauber, cegar dusa naj v miru pociva.« Taplosca se sedaj v Ljubljanskem licealnem poslopji, ker je stala kapela, jevrejeno kamenje še znati v tlaku ceste, katera pelje v Malne.V tem gradu so se baje v vojskinih casih shajali dezelni zbori ter seobravmnavale druge dezelne zadeve. Na jednih vratih bil je napis »Landstube«, ana druzih pa »Landkanzlei«.
Ob casu turških navalov je bila ta okolica mnogo trpela. Najvec strahu in grozeso baje prestali v cerkvi sv. Mihaela zaprti Jakovcani, katero so kruti Turkivečkrat brezvspesno napadli in gosto z zeblji okovana vrata s sabljami silnoobdelovali.
Tu je bila, kakor ustno porocilo trdi, do leta 1555 tudi zupnija in samostan.Solo za silo je pričel leta 1809 nek tu od francoske vojske zaostali AlzacijanecMiroslav Viljem Mayer. Po njegovem odhodu pa do ustanovitne redne sole(1815-1826) je pa mladino poduceval tedanji zgodnik (Frühmesser) AndrejPotocnik. Prvi z dekretom nastavljen usitelj je bil Filip Jakob Krainz. Za njimso pa poducevali oziroma še poducujejo: Josip Gnezda, Izidor Kadivec, MatejTomc, Leopold Bozič, Simon Meglic, Matija Petric, Alojzij Novak, Jos. Benedek,Ivan Juvanec, Zofija Hauffen, Amalija Spoljaric, Ana Costa, Emanuel Josin inJakob Zebre.
Viktarijat, h kateremu je do leta 1784 pripadala tudi sedanja zupnija Unec, jebil 1555. leta ustanovljen in dne 17. maja 1848 od skofa Antona Alojzija Wolfapa v zupnijo povzdignjen. Prvi vikar je bil (1560) Jurij Warlosch, prvi zupnikpa Matija Schmidt. Poleg znanih petnajst vikarjev, treh zupnikov in dvajsetkapelanov pa podaja krstna knjiga se mnogo druzih imen, onih, ki so tudikrscevali. Najbrze so bili v gradu Haasbergu ali pa tudi v trgu le zacasnonastanjeni. Ob ustanovitvi stalnega kapelanskega mesta leta 1833 je kapelanovaltu Josip Schwinger.
V dan 7. septembra 1818 leta je bil rojen po vsem slovenskem sloveci pisatelj,pesnik in skladatelj Miroslav Vilhar v takrat jako imoviti »Vilharjevi hisi«.Ce se odsteje velik pozar, kateri je v dan 8. avgusta 1808 mnogo hiš na Staricesti okolo cerkve sv. Roka ugonobil, velike povodnij leta 1801, 1851, 1878 inpa strahovita morilka kolera 1830 leta, se lahko rese, da je malo krajev,katerim bi vremenske in druge nezgode tako prizanasale, kakor dolini Planinski.Da bi bila kdaj toca pobila poljske ali druge pridelke, se ne spominjajo nitinajstarejsi ljudje. «