Planina je kot trg prvič omenjena leta 1217. Tu naj bi bila mitnica goriskih grofov (Zigon 1992, 13). Srednjeveška Planina naj bi se razvila iz prej imenovane naselbine Alben, ki se je razvila pod utrjenim gradom gospodov Albenskih (Stupar-Sumi 1989, 4). Ime naj bi bilo še rimskega izvora in tako so Planino včasih napačno radi imenovali Albia oziroma In Alpe Iulia (Urleb 1971, 97). V. Ribnikar je sicer zapisal: »Z mocnim zidovjem jako star trg Planina ni bil nikoli obdan, a obdajalo ga je od nekdaj naravno zidovje – s temnimi gozdi porasceno gorovje.« (Ribnikar 1889, 59). Po legendi, naj bi na hribčku pod Grmado, na kraju, kjer danes zivotari pozgana cerkvica Sv. Duha, našli celo ostanke nekdanjega rimskega svetisca. To bi lahko potrjeval zemljevid Wolfanga Laciusa izdan leta 1561, ki je na zemljevidu Goriškega in Krasa natančno označil gradove, samostane in cerkve. Ob oznacevanju cerkvice na Planinski gori je na levi strani obzidja ob cerkvi narisal stolp, ki morda predstavlja prav ostanek nekdanje rimske utrdbe (Zigon 1995, 2).

Nekateri pa pri Planini omenjajo rimske zaporne zidove, ki da jim je mogoče slediti skozi nekdanje gozdove kneza Windischgraetza v smeri Studeno – Hrusica tri ure daleč, vendar pa lokacija ni natančno podana (Premerstein, Rutar 1988, 12). Valvasor ugotavlja, da je na tem mestu že v rimskih časih stal grad, ki je v 3. stoletju iz neznanega vzroka propadel. Po Valvasorju naj bi v 11. stoletju plemici Neuhausi med rusevine spet prinesli dih zivljenja – zgradili nov grad imenovan Kleinhausel ali Mali grad (Valvasor 1877, 309). J. Katern iz Planine je ravno tako slisal, da stolp Malega gradu stoji na rimskih temeljih in da je sel od njega zid preko doline proti cesti, njegovo zidovje pa so porabili za gradnjo cest. Na tem mestu naj bi našel tudi nekaj železnih osti pilumov, ki jih hrani Notranjski muzej Postojna (Urleb 1971, 97). Rimske najdbe na Malem gradu omenja že Puschi (Puschi 1901, 387). Rimska naselbina ali vsaj postojanka je zagotovo stala na hribu Stari grad , kjer je bilo prej ze prazgodovinsko gradisce. Danes so tik pod vrhom hriba še lepo vidne poselitvene terase in pa rusevine srednjeveskega prvotnega Starega gradu na samem vrhu. Naselbino na Starem gradu je potrdilo tudi v bližini odkrito anticno grobisce (Vicic, Schein 1996, 164-166). V virih se grad na Starem gradu prvic omenja leta 1295, ko je v listini omenjen še s svojim prvotnim imenom Unec – castrum Moevntz. Leta 1333 pa naletimo na njegovo današnje ime Hosperk ali Hazberch, v prevodu naj bi se ime glasilo Zajcja gora. Leta 1509 je prvotni grad na hribu Stari grad mocno prizadel potres in v zacetku 17. stoletja so Eggenbergi zgradili nov Haasberg tik pod hribom (Žigon 1992, 17).

Ljudsko izročilo: Na hribu Stari grad je bil po legendi grad imenovan Rob, ki je bil obdan z nasipom in precej debelim obzidjem. Od gradu do Unske kolisevke naj bi bil speljan tudi skrivni rov. Vitez, ki je živel na gradu naj bi se udelezil krizarskih vojn. Njegov sin pa je zivel dalje na gradu Rob od cestnega ropa. Oglejski patriarh Bertold (1182-1251) ga je posvaril, ker so prihajale v Oglej pritozbe zaradi njegovega pocetja. Kakor je videti se za svarilo ni dosti brigal, ker ga je naslednje leto patriarh Bertold izobcil. Vitez je moral grad zapustiti. Umaknil se je na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Nastal je takozvani laz. Tam si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kakor gradu. Od tega še zdaj stoji Krajnerjeva hiša, po domace Lekanova. Vitez pa je še dalje ropal in kaj se je zgodilo potem ni znano. Vas Laze so tako nastale od imena laz. Imel pa je ta roparski vitez vec sinov. V uradnih spisih se omenja Jakopova kmetija in Ivanova kmetija. To sta bila dva sina roparskega viteza, ki sta ustanovila Jakovico in Ivanje selo (Katern ?, 28). Stari Planinski grad naj bi po mnenju tamkajsnjih prebivalcev sezidali Huni (Smitek 1998, 171).

zahvala za gornji tekst gre Andreji Penko iz Studenega