Slikarska razstava

KUD Planina vas vljudno vabi na kulturno prireditev v soboto, 23.
septembra 2006 ob 16. uri pri Ravbarjevem stolpu v Planini, kjer se boste
lahko po enournem koncertu Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož udeležili
samostojne razstave slikarke Ljudmile RajačiA¦ iz Rakeka.

Slikarko bo predstavila Špela Kovačič, slikarkina dela pa bo pod drobnogled vzela absolventka umetnostne zgodovine Klara Poljšak. Otvoritev bo pospremil Pevski zbor Planina.

Likovna dela bodo na dan otvoritve na ogled do 19. ure, v nedeljo 24.09.2006 od 10. do 18. ure. 25.09.2006 se razstava seli v Kulturni dom Miroslava Vilharja v Planini, kjer bo na ogled do 1.10.2006 med 10. in 18. uro. V tem času bodo obiskovalci umetnico lahko spremljali tudi pri njenem ustvarjanju.

Sezona se zaključuje

Gledališka skupina ŠČUKA je zaključila sezono 18.02.2006, s ponovnim gostovanjem v Planini.
Zvesti in nezvesti publiki se zahvaljujemo za podporo v dosedanjem aktivnem delovanju naše gledališke skupine.

Našo zvesto publiko obveščamo, da smo letošnje leto posvetili dodatnemu izobraževanju na področju govora, giba, petja, plesa in maske…

V zadnji sezoni smo odigrali predstavo “ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM” avtorja WOODY ALLEN-a

Igrajo:
Allan Felix – Blaž Kolar
Nancy – Tadeja Matičič
Bogart – Marko Simšič
Dick Christie – Zvezdan Birsa
Linda Christie – Karla Moljk
sanjska Sharon – Mateja Suša
Sharon Lake – Mateja Suša
Gina – Katarina Kolar
Vanessa – Mateja Suša
Barbara – Katarina Kolar

Režija: Franci Petkovšek
Asistentki režije: Špela Simšič, Klara Poljšak
Šepetalki: Polonca Kolar, Špela Simšič
Tehnika: Damjan Poljšak
Scena: Zvezdan Birsa, ŠčUKA
Maska: Darja Rajačič
Kostumi: ŠČUKA

Casablanca, Humprey Bogard, Woody Allen. Vam ta imena kaj povedo? Ne bojte se, ob tipično Allenovem humorju se boste nasmejali do solz! Naj vam namignemo: junak je zafrustriran ob ločitvi. Bolečine, občutek krivde, fantazije ter iluzije ob vsej odtujenosti vseeno najdejo ljubezen!

S to predstavo smo gostovali v:

petek, 18.2.2005 ob 19h v Kulturnem domu Planina (premiera)
sobota, 19.2.2005 ob 19h v Kulturnem domu Planina (repriza)
sobota, 26.2.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Bohinjski Češnjici
sobota, 5.3.2005 ob 19h v Kulturnem domu Studeno
torek, 8.3.2005 ob 19h v Kulturnem domu v Postojni (za sindikate)sreda, 9.3.2005 ob 19h v Kulturnem domu v Postojni (izven)
četrtek, 10.3.2005 ob 19h v Kulturnem domu v Postojni (abonma + izven)
sobota, 19.3.2005 ob 19h v Kulturnem domu Gore nad Idrijo
sobota, 9.4.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Gornjem Logatcu (predstava je odpadla)
petek, 15.4.2005 ob 20h v Kinodvorani v Pivki
sobota, 16.4.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Starem trgu
torek, 1.4.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Izoli (medobmočno srečanje – organiziral JSKD)
petek, 14.10.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Tišini (prekmurje)
petek, 4.11.2005 ob 20h v Kulturnem domu v Hrpeljah (Hrpelje-Kozina)
sobota, 07.01.2006 ob 19h v dvorani v Dolenji vasi pri Ribnici
sobota, 14.01.2006 ob 1830h v Gasilskem domu Brezovica (pri Ljubljani)
sobota, 11.02.2006 ob 19h v Osnovni šoli v Grahovem ( pri Cerknici)
sobota, 18.02.2006 ob 18v Kulturnem domu Planina – zadnja predstava (brezplačen vstop)

S pesmijo in plesom v preznične dni

KUD Planina Vas S PESMIJO IN PLESOM vabi na pripreditev 20.12.2013 ob 19.00 uri.

Kulturno-umetniško društvo Planina

vam želi prijetne praznične dni

in mnogo sreče, potrpežljivosti ter veselih misli

v letu 2014.

♫ ♫ ♫ ♫ ♫ ♫ ♫

Za prijeten zaključek leta vas prijazno vabimo na prireditev

S PESMIJO IN PLESOM

V PRAZNIČNE DNI

20.12.2013 ob 19h

v kulturni dom Miroslava Vilharja v Planini.

Nastopili bomo:

Otroška gledališka skupina ŠČUKICE
Vokalna skupina UNICA
in gosti večera BOŽIČNI TRIO

Vljudno vabljeni!

Društvo v javnem interesu

Kulturno umetniško društvo Planina je dobilo status: društvo v javnem interesu. Status potruje naše zavedno in vestno delo.

Spomnite se na nas, ko boste urejali svojo dohodnino. Na spodnjem naslovu boste izvedeli vse o tem, kako lahko 0,5 % svoje dohodnine namenite nevladnim organizacijam – http://www.dobrodelen.si/.

Hvala že v naprej !

O KUD Planina

Kulturno umetniško društvo Planina deluje že več kot trideset let in zajema tri redno aktivne kulturne sekcije. To so Gledališka skupina Ščuka, Otroška gledališka skupina Ščukice in Vokalna skupina Unica, s čimer pokrivamo tako gledališki kot vokalni interes naših obiskovalcev, vedno pa se nadejamo tudi sodelovanj z gosti, na primer folklorne skupine, plesne skupine, mladih glasbenikov, umetnikov. V naših prireditvah, proslavah, delavnicah se lahko najdejo tako otroci, mladi, kot starejše osebe, saj vedno poskrbimo za zanimiv in vsestranski program dogodka. Naše društvo namreč šteje nekaj več kot 40 članov, med njimi kar polovica otrok in mladih. Posamezne sekcije društva imajo svoje dogodke. Tako Vokalna skupina Unica vsako leto pripravi obsežno glasbeno prireditev Ravbarjev večer, Otroška gledališka skupina Ščukica se pokaže z novo igrico sredi ali ob zaključku sezone, Gledališka skupina Ščuka pa se v mesecu marcu predstavi z novo igro ter nato poda na gostovanja po okoliških krajih. Pri tem za oblikovanje in organizacijo dogodka poskrbijo člani posamezne sekcije z vodjo. Pri skupnih prireditvah, kot je proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in prednovoletno srečanje, pa navadno za prijetno izkušnjo poskrbijo vsi člani, naj si bo na ali za odrom. V našem društvi skrbimo za kvalitetno izvajanje kulturne dejavnosti, za ustvarjalnost ljubiteljev kulture, sočasno so kulturni dogodki tudi izvajanje kulturne vzgoje in izobraževanja, prispevamo k dostopnosti kulturnih dobrin in razvoju kulturnih dejavnosti v našem kraju ter spodbujamo in vzdržujemo kulturno življenje kraja.

Spremljate nas lahko tudi na facebook strani: www.facebook.com/kulturnoumetniskodrustvo.planina

Kontakti:
Kulturno umetniško društvo Planina
Planina 111
6232 Planina
kud.planina@gmail.com

Kulturno umetniško društvo Planina sestavljajo tri redno aktivne kulturne sekcije:

Gledališka skupina Ščuka
Ustanovljena je bila leta 1993. Dolgo časa je bila to edina amaterska skupina Občine Postojna in regije nasploh. Vsako leto se doma in drugje predstavi z novo igro ali krajšim dialogom. Redno sodeluje na proslavi od slovenskem kulturnem prazniku, komemoraciji on dnevu mrtvih in prednovoletnem srečanju v Planini, rada pa se odzove tudi na povabilo občine, drugim društev in skupin. Skupino sestavljajo ljudje različnih generacij. To so posamezniki, ki ljubijo gledališče, igro ter dobro druženje in smeh. Zakaj ime Ščuka? Ker v reki Unici domuje riba Ščuka, obenem pa je tudi prva igra imela naslov Ščuke pa ni. Skupino letos sestavljajo 4 člani.

Kontakt:
maja199@gmail.com
petkovsek.franci@gmail.com

VEČ O GLEDALIŠKI SKUPINI ŠČUKA

Otroška gledališka skupina Ščukice
Skupina pod različnim vodstvom, deluje od leta 2005. V sezoni 2012/2013 jih vodi Maja Batagelj. Skupino sestavljajo mladi nadobudneži, starosti med 8 in 13 let. Vaje potekajo enkrat tedensko v prostorih Kulturnega doma Miroslava Vilharja. Otroci so željni nastopanja in prihajajo z lastnimi idejami in pobudami za besedila, kostume in dodatno delo. Ščukice se vsako leto predstavijo z novo igrico. Redno pripravijo tudi krajše dramske vložke in recitale pesmi, katere radi pokažejo ob različnih priložnostih. Vsako leto se udeležijo Ravbarjevega večera v mesecu juniju, Prednovoletnega srečanja in proslave ob kulturnem prazniku v Planini. Igrice, ki jih je skupina uprizorila: Čudežna vreča, Ogledalce, Sapramiška, Martin Krpan, Zmešnjava pravljic, Nekoč je živela bela roža, Bibe z griča, Je zima babica ali gospodična, Zeleni fantek, Video klub, Modra vrtnica, Začarana Ančka.

Kontakt:
maja199@gmail.com

VEČ O OTROŠKI GLEDALIŠKI SKUPINI ŠČUKICE

Vokalna skupina Unica
Vokalna skupina Unica je kot mešana skupina nastala v jeseni 2008. Od 2014 jo sestavljajo le še pevke iz Planine. Prepevajo narodne in umetne slovenske in tuje pesmi, zborovske evergreene, a capella priredbe znanih pop skladb. Pevke organizirajo proslave, razstave ter novoletne koncerte, najbolj odmevna prireditev pa je tradicionalni junijski RAVBARJEV VEČER, kjer se na tematsko obarvani prireditvi v Ravbarjevem stolpu v Planini predstavljajo številne glasbene skupine iz vse Slovenije. Vokalno skupino Unica vodi Jana Ulaga.

Kontakt:
vsunica@gmail.com
jana.ulaga@gmail.com

VEČ O VOKALNI SKUPINI UNICA

PGD Planina

Odprtje jamarsko turistične sezone 2017

Leto je naokoli in ponovno se odpira jamarska turistična sezona v Planinski jami!
Vsako leto smo priredili odprtje sezone prvo nedeljo v aprilu, letos smo prestavili na 12.4. – drugo nedeljo zaradi velike noči. 12.4. se dobimo ob 15:45h pred kioskom pri Ravbarjevem stolpu. Nato sledi vhod v jamo. S seboj prinesite naglavne luči ali ročne svetilke.
Lep pozdrav in vljudno vabljeni

Opis ogleda Planinske jame

Ko zavijemo od obnovljenega Malograjskega stolpa pri Planini v zatrepno dolino, nad katero se je bocil nekdanji jamski svod, prečkamo unico po lesenem hodniku ob rakah, ki vodijo vodo na osamljeno žago. Pred nami se odpira obokana votlina pod visoko navpicno steno. Voda se vali čez širok jez in bučanje Unice nas spremlja, ko vstopamo v temno kraško podzemlje. Po nekaj desetih metrih hoje po jami se ozremo nazaj na edinstven motiv, v mirni vodni gladini se zrcali vhodni obok s sivimi stenami, zelenjem in modrino neba v ozadju. Oko se le pocasi privaja na temo in zato zija pred nami praznina, ko tipaje stopamo po prvem mostu cez podzemeljsko Unico. Onkraj mostu se pot strmo vzpenja v Visoko dvorano in le mocna luc seže 70 m visoko do stropa, sicer pa vidimo le pot pod nogami in slišimo bucanje vode v strugi. Malo pred Sotocjem se strop glavnega rova zniža in pot zavije v kratek umetni rov, ki nas privede do zacetka Pivškega rokava. Po mostu cez sotesko Pivke dosežemo razgledišce na sotocju. V daljavi slišimo bucanje podzemeljskega Raka, ki pada cez 5 m visok slap predno se zlije v Pivko. Do tu si lahko ogledamo jamo le z dobro lučjo, dalje pa potrebujemo tudi colne in drugo jamarsko opremo.

Rakov rokav je v zacetnem delu prostoren in visok, po dnu pa prevladuje podorno skalovje, cez katero se v brzicah vali podzemeljski Rak. Šele globlje v notranjosti so mirna jezera, ki jih locijo pragovi iz proda in podornih skal. Ob stenah je nekaj zanimivejših kapniških oblik, kot so Samotar in Dvojcka, ob bregovih jezer pa so ponekod cez meter visoke sipine krhkih hišic drobnih jamskih polžev. Skalne stene so do gladine visokih voda obložene s crno mangansko prevleko, višje pa so okrašene z belo in rumenkasto sigo in kapniki. Strop sega v Rakovem rokavu celo ob suši na vec mestih skoraj do vode, ob visoki vodi nastanejo tam neprehodni sifoni, sicer pa je rov do 10 m širok in prav toliko visok. V drugem delu je Rakov rokav nekaj ožji, zato pa toliko višji in v Pisanem kanalu je voda celo globoka do 12 m.

Uvod v Planinsko jamo

V južnem kotu Planinskega polja se odpira pod visoko prepadno steno na kraju izrazite zatrepne doline slikovit vhod v eno najzanimivejših in največjih vodnih jam v Sloveniji. Planinska jama se odlikuje z velikimi podzemeljskimi dvoranami, številnimi jezeri, lepimi kapniki in sotočjem dveh podzemeljskih rek. Iz nje priteka ob dežju Unica, ki zbira vodo iz Postojnske kotline, iz Javornikov in Rakove doline ter iz cerkniškega in Loškega polja. Ob suši teče iz jame le majhen potok, pretežni del Unice izvira tedaj v bljižnjih Malnih.Skupna dolžina vseh raziskanih rovov v Planinski jami znaša že 6000 m. Za 20 m širokim in 8 m visokim vhodom se glavni rov razširi do 40 m, strop pa se dvigne tudi 70 m visoko. Po 500 m se enotni vodni rov razdeli v dva rokava. Iz 2000 m dolgega Pivškega rokava priteka Pivka, ki ponika pri Postojni; po 2500 m dolgem vzhodnem ali Rakovem rokavu pa se pretakajo vode iz Rakove doline in Javornikov. Na kraju obeh rokavov sta globoka sifona in do njih je mogoče priti s primerno jamarsko opremo in izurjenosjo le ob nizki vodi. Ob visoki vodi ovira vožnjo s čolnom, zlasti po Pivškem rokavu močan tok. Rakov rokav pa je na več mestih do stropa zalit. Poleg vodnih rovov je v Planinski jami nekaj suhih stranskih rovov, ki pripadajo starejšim razvojnim fazam jamskega sistema na pritočni strani Planinskega polja.

Raziskovanje Planinske jame spada v klasično dobo odkrivanja kraškega podzemlja. Med najstarejše pisce, ki omenjajo Planinsko jamo, spadajo J. V. Valvasor (1689), F. A. Steinberg (1761) in T. Gruber (1781). Prvi pomembnejši raziskovalec jame je bil planinski kaplan Anton Urbas, ki je leta 1848 prodrl skupaj z domačini še onkraj sotočja v oba rokava. Za njim je raziskoval in opisal Planinsko jamo A. Schmidl (1854) in s pomočjo jamskega inženirja J. Rudolfa iz Idrije izmeril ves Pivški rokav ter pretežni del Rakovega rokava. Ta del Planinske jame je pozneje raziskoval W. Putick (1889), o njegovih odkritjih pa je pisal tudi znameniti francoski jamoslovec E. A. Martel (1894). Rakov rokav je po raziskavah v tem stoletju postal zagonetka, dokler niso bile pojasnjene napake prvih merilcev. Na podlagi geodetskih meritev in raziskav leta 1969 smo ugotovili, da je še najbolj natančen načrt napravil Ivan Michler (1955), ki je tudi prvi odkril v Rakovem rokavu podzemeljsko bifurkacijo. Nekako sredi tega rokava je opazil, da voda odteka v notranjost jame in ne proti izhodu kot navadno ob visoki vodi. Z barvanjem je nato dokazal, da odteka voda iz Skrivnostnega jezera na kraju Rakovega rokava v izvire v Malnih. Poznejše raziskave vodnih razmer so pokazale, da se tod mešajo toplejše vode iz Cerkniškega polja s hladnejšimi vodami, ki pritekajo izpod Javornikov. Potapljači so v Skrivnostnem jeteku odkrili 25 m globok pritočni kanal javorniških voda, medtem ko nadaljevanja jame v smeri proti Rakovem Škocjanu še niso odkrili (P. Krivic, A. Praprotnik 1973). V pivškem rokavu so že večkrat skušali preplavati sklepni sifon, vendar jim doslej še ni uspelo. V zadnjih desetletjih so bili odkriti in izmerjeni tudi manjši stranski rovi, kot so Rudolfov rov z zanimivimi ilovnatimi naplavninami, Rov mrtvih netopirjev, Mrtvaški in Katernov rov ter del Tihe jame. Razen dostopnih suhih in vodnih rovov so za jamoslovce zanimive najrazličnejše naplavine, ki so jih odlagali ter prelagali vodni tokovi in kapnica. Prav po ostankih pestrih naplavin v različnih delih jame je mogoče slediti zakonitosti nastajanja in preoblikovanja tega kraškega podzemlja skozi dolga tisočletja zemeljske zgodovine. Planinska jama je zanimiva tudi za biologe, saj v njej živi vrsta jamskih živali, med katerimi je človeška ribica najbolj znamenita.